Citati avtorja Saša Pavček

»V današnjem času, ko sta beseda vojna in tudi dejanje vojne vedno prisotna, se mi zdi, da je ozaveščanje tega, kakšne grozljive travme povzroča tistim, ki so žrtve vojne, in vsem naslednjim generacijam, zelo pomembno sporočilo te predstave.«

»Tudi sama sem bila vključena v pripravo razstave. Najprej je bilo treba oddati vse predmete, sodelovala sem tudi pri popisu. Občutek sem imela, da sem stalno nekako vpeta, čeprav roko na srce osrednje delo so opravili profesionalci. Ko pogledujem tole razstavo, lahko rečem, da sem pretresena in ganjena. Bom pa v miru enkrat prišla sama in si jo v miru ogledala. Razstava je resnično bogata, kakovostna.«

»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«

»Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!«

»Igralska ekipa za predstavo garala nekaj mesecev.«

»Pavza vendar sestavni del dramaturgije predstave.«

»Živa vakcina umetnosti.«

»Disleksija pa je po mojem mnenju samo nekoliko drugačna pamet od splošno veljavne.«

»Brez ljudi, ki jih ni več med nami, naše bivanje ne bi imelo temeljev in naša življenja ne darovanega bogastva.«

»Še tako lep glas, nas opozarja Pavček, ki obvlada raznolike lege, modulacije in bravure, mora biti vedno in vselej tudi glas vesti in odgovornosti.«

»ki je prežarjen z eno samo svobodo in večno mladeniško drznostjo«

»Širok interpretativni razpon Saše Pavček.«

»Dramatični mir, pozdravljam te in se ti zahvaljujem, da si me postavil na konico svojega noža. Loviti moram krhko ravnovesje, da ne zdrsim, solza, po tvojem rezilu. Nikjer ni nikogar.«

»Čas pa mineva in mineva … Otožna ob izgubljenih iluzijah, neutolažljivo žalostna ob smrtih, zrem v modro ravnino: morje ne obžaluje neštetih smrti valov, ki nenehno ponikajo na sipkem pesku obale, morje ve, da se v duši oceana rojeva nov vzgib, bodoča jata valov, neštetih, ponavljajočih se, med seboj v sorodu, a neponovljivih in enkratnih v naraščanju in usihanju, prelepih valov v živosti modrega življenja! Da mi je dano biti val!«

»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih. Telo se ponižno dvigne v pokončen položaj. Radostim se človeške drže. Ni samoumevna. Čuvala jo bom. Ne smem pogledati navzdol, spodaj je preteklost, le majhen spust oči me lahko zamaje. Prihodnost? Zavisi samo od ravnovesja zdaj.«

»Tudi tri gledalke po dolgem zaprtju gledališča si zaslužijo, da doživijo gledališče v polnosti izvedbe predstave.«

»Dušan se smeje in vzame sinje pero/in piše, piše, piše .../ Postavlja med nas še vedno klicaje, vprašanja/suspenz, strast, srce.«

»Tisočstranski špeh Marcela Štefančiča Če umrem, preden se zbudim: klasično obdobje filma noir.«

»Sicer ni šlo na dah, zaradi izjemne obsežnosti tega dela sem se moral nekajkrat vračati na površje, da zajamem zrak.«

»Knjiga, kot ocean široka in globoka.«

»Gledališče je panj strasti, smeha in spopadov, sabljanja glasov in ščebetanja src.«

»To je neprecenljiva energija, ki je ne more nadomestiti noben drug medij.«